SR
EN
FR
DE
IT
RO
SI
RU
Nacionalni park Sutjeska je eden izmed najstarejših, vendar brez dvoma po naravnih redkostih prvi v Evropi in pravi biser starega kontinenta! Zajema širše podroćje Sutjeske, vključno s pragozdom Perućica, enkratnim naravnim rezervatom Evrope, in dele gora Maglić, Volujak in Zelengora. Skupna površina je večja kot 17 tisoč hektarjev, večinoma pa je prekrita z gozdovi. Nacionalni park Sutjeska razpolaga tudi z bogatim loviščem v izmeri več kot 53 tisoč hektarjev in z osmimi ledeniškimi jezeri, ki jih zaradi lepote in čistote ljudje pogosto imenujejo "gorske oči".
Lepota Nacionalnega parka Sutjeska se kaže v izjemni lepoti in različnosti naravnih redkosti, kot so gorski vrhovi, viri, reke in potoki ter bogat rastlinski in živalski svet. V parku je 17 popolnoma čistih rek in potokov, deset gorskih vrhov, višjih od 2000 metrov, ter Maglić, najvišji vrh v Republiki Srbski in BiH (2386 m), peščene piramide pri Miljevini itn. V gozdovih bivajo rjavi medved, divja mačka, ris, gams, volk, kuna, divji petelin, planinski orel, reke pa so bogate s potočno postrvjo, lipanom in sulcem. V parku srečate različne elemente flore mediteranskega, srednjeevropskega, srednjeazijskega in alpskega tipa.
Nacionalni park Sutjeska se nahaja na magistralni cesti Beograd-Višegrad-Foča-Trebinje-Dubrovnik.
PRAGOZD PERUĆICA
NACIONALNI PARK SUTJESKA JE BIL RAZGLAŠEN ZA NACIONALNI PARK LETA 1962, PRAGOZD PERUĆICA PA JE V OKVIRU POSEBNEGA STATUSA DELEŽEN VARSTVA NAJVIŠJE STOPNJE!
Površina tega enkratnega pragozdnega rezervata, ki je nastal pred približno 20 tisoč let, v ledeni dobi, znaša približno 1300 hektarjev. Je ovalne oblike, dolžine šest in širine približno 3,5 kilometrov, Perućica pa je v največjem svojem delu neprehodna za ljudi! Nahaja se v samem podnožju gora Volujak in Maglić, v njenem srcu pa je izvir najlepšega slapa Skakavac, višine 80 metrov, čigar voda, zdaj kot Perućki potok, gre v reko Sutjesko.
V pragozdu Perućica rastejo najvišja stebla v Evropi, ki so pogosto višji od 50 in 60 metrov! Prevladujejo smreka, jelka, omorika, beli in črni bor, v skupnosti z bukvijo, javorjem in jesenom. Kot pravi orjaki so uradno izmerjena tri stebla treh omorik, »treh sester«, visokih 65 metrov, njihova starost pa je ocenjena na več sto let. O bogatstvu ekosistema Perućice pričuje tudi podatke o registriranih 170 vrstah dreves in grmovij, dveh tisočih vrst zeljastih rastlin, od teh številne endemične, in več kot 90 vrst metuljev. Ob rjavem medvedu tukaj živi tudi ris, divja mačka, gams in številne vrste kač. Zaradi svoje nedostopnosti je Perućica v največjem delu tudi neraziskana. Radomir Lakušić, eden izmed največjih naravoslovcev, je trdil, da v Perućici rastejo najbolj zdravilne rastline in živijo najbolj strupene vrste kač v Evropi. Med drugim tudi zaradi tega je pragozd Perućica eden izmed najbolj grandioznih, najpomembnejših in najbolj ohranjenih naravnih rezervatov na celotnem prostoru Evrope. Je tudi svojevrstna učilnica na prostem za naravoslovce raznih vrst - biologe, zoologe, gozdarje in podobno, iz celega sveta. V narodu tega kraja je še vedno živa zgodba o elitni enoti nemške vojske, ki je leta 1943 v znanem »Boju na Sutjeski« neprevidno vstopila v pragozd Perućica in nikoli ni prišla ven.
REKE NACIONALNEGA PARKA SUTJESKA
Sutjeska, majhna po količini vode, vendar izjemno pomembna zaradi naravnega bogatstva in zgodovine, izvira pod goro Volujak, na višini 1665 metrov. Izliva se v reko Drino na višini 387 metrov, torej je njen naravni padec 1179 metrov. Sutjeska pomeni soteska in takšen je njen kanjon na izhodu iz Tjentišta, čez Suho in naprej proti Gacku. Reka je hitra, čista in zapenjena, bogata s postrvmi, z njeno naravno vodo pa polnijo bazen na Tjentištu, največji bazen na prostem na jugovzhodu Evrope. Skoraj vzdolž celotnega toka reke Sutjeske je v srednjem veku bila trgovska cesta za karavane Foča-Via Raguza. V skalah Vratarja, nad Suho, je v 14. stoletju bila carinarnica Hercega Šćepana Kosaće, srednjeveškega srbskega župana. Po njemu je današnje Šćepan Polje dobilo ime.
Hrčavka je levi pritok Sutjeske in izvira v Zelengori, med Ljubinim Grobom in Planiko, na 1570 m višine. Dolžina te reke je 13,5 kilometrov, njena voda, nenavadno mrzla, pa teče skozi slikovito sotesko, polno kaskad in kamnitih bazenov. Tri kilometre vzvodno od izliva v Sutjesko se nahajajo ostanki srbskega srednjeveškega gradu Tođevac, pod njim pa slapovi in kaskade. Skozi del soteske Hrčavke naši vodniki izvajajo canyoning, najbolj razburljiv del ponudbe našega Rafting centra Drina-Tara.
JEZERA NARAVNEGA PARKA SUTJESKA
Donje Bare se nahajajo pod Tovarnico, ki je nagnjena nad sotesko Sutjeske. Jezero leži na 1500 metrih nadmorske višine, dolžine 200 metrov, širine 140 metrov in globine približno štiri metre. Bogato je s postrvmi. Od Tjentišta vodi gozdna cesta do jezera, ki je dolga 19 kilometrov. Ob jezeru se nahaja planinski dom, ki je lastništvo Nacionalnega parka.
Gornje Bare ležijo dva kilometra nad Donjimi Barami, na 1550 metrih nadmorske višine. Jezero je izrazita krnica, v katero vsake zime zdrsne velika količina snega. Zaradi tega ni bogato z ribo. Do njega se pride po isti cesti kot do Donjih Bar, s Tjentišta.
Crno jezero se nahaja na severozahodnem delu gore Zelengore, na 1450 metrih nadmorske višine. Nad jezerom je Stari katun, planšarske koče tukajšnjih nomadskih planšarjev. Okrog jezera rastejo orjaška stebla jelk, smrek in bukev, ki se ogledujejo v vodi jezera. Dno jezera je prekrito z muljem. Zaradi tega se zdi, da je jezero črno; ni primerno za kopanje, za razliko od Bijelega jezera.
Bijelo jezero. Približno petnajst minut peš od Crnega jezera, pod Trebevo goro, na 1417 metrih nadmorske višine, je Bijelo jezero, okrogle oblike in prekrasne, čiste vode, ustrezne za kopanje. Zaradi belih, apnenih plošč, ki krasijo njegovo dno, se imenuje belo (bijelo). Napajata ga dva živa vira vode. Okrog jezera najdete borovnice, brusnice in številna zdravilna zelišča, nad jezerom pa poteka steza, ki vodi do Ljubinega Groba.
Orlovačko jezero je ledeniško, eno izmed najlepših na Zelengori, na 1500 metrih nadmorske višine, med vrhovi Stog, Ljeljen in Orlovac. Njegova voda je izpostavljena sončnim žarkom, zato je prava vaba za izletnike kopalce. Jezero je bogato s postrvmi. Do jezera se lahko pride po gozdni cesti, s Čemerna, pot pa je dolga 23 kilometrov.
Borilovačko jezero je le deset minut peš od Orlovačkega jezera. Nahaja se na 1550 metrih nadmorske višine in je prav tako bogato z ribami.
Štirinsko jezero je najviše jezero na gori Zelengori. Do njega lahko pridete z Orlovačkega jezera po treh urah pešačenja. Zaradi plitvosti jezera rib ni, ker jezero pozimi zamrzne.
Kotlaničko jezero je štiri kilometre od Štirinskega jezera in je naravni fenomen. Okrog jezera je več izvirov vode, pa tudi na dnu jezera je nekaj izvirov, ki polnijo jezero. Zaradi takšnega priliva vode in stalnega kroženja je Kotlaničko jezero najbogatejše z ribami na Zelengori.